Archive for January, 2010

Izraščanje zob

V izraščanju mlečnih zob med spoloma ni nekih časovih razlik, medtem ko stalni zobje začno v povprečju deklicam  izraščati približno 6 mesecev prej kot dečkom.

Prvi mlečni zobek ki izraste, je običajno spodnji centralni sekalec. Včasih se lahko celo zgodi, da je ta zob prisoten že ob rojstvu, ampak v povprečju izraste nekje med 5 in 8 mesecem starosti. Naslednji zobje, ki izrastejo so običajno centralni zgornji sekalci (pri 6 – 10 mesecih), sledijo jim zgornji stranski sekalci (med 10 -12 mesecem)  in spodnji stranski sekalci ( pri približno 13 mesecih starosti). Okoli 16 meseca se v ustih pojavi prvi kočnik, pri približno 19 mesecih  mu nato sledi še podočnik.  Drugi stalni kočniki izrastejo med 20 in 30 mesecem starosti, običajno spodnji kočniki izrastejo pred zgornjimi. Prodiranje zob v ustno votlino pogosto spremljajo bolečina, čezmerno slinjenje, prebavne težave, nespečnost in jok otroka ponoči. Kako pomagati? Bolečino lajša grizenje gumijastih igrač, masaža dlesni, otroku lahko dlesni dodatno tudi namažete z gelom, ki vsebuje lokalni anestetik (Calgel).

Prvi stalni zobje izrastejo okoli 6 leta starosti in to so  ali prvi stalni kočniki ali spodnji centralni sekalci. Zgornji centralni sekalec in podnji stranski sekalec  izrasteta pri pribižno 7  letih, zgornji stranski sekalec pa pri približno 8 letih. Sledijo jim  spodnji podočnik in prvi premolarji pri približno 10 letih starosti ter zgornji podočnik in drugi premolarji pri 11 letih.  Spodnji drugi kočniki izrastejo med 11 in 13 letom, zgornji drugi kočniki pa med 12 in 13 letom. Modrostni zobje lahko izraščajo v dolgem intervalu (med 17 in 25 letom ). Brezzobo obdobje traja pri spodnjih sekalcih in ličnikih običajno nekaj dni, medtem ko pri zgornjih sekalcih in podočnikih  tudi štiri do pet mesecev. Lahko se zgodi, da stalni zob ne prodre v usto votlino tudi celo leto.

Posted on January 30th, 2010 by admin  |  No Comments »

Pekoča bolečina v ustih

Sindrom pekočih ust ( tudi glossalgia, stomatodynia, stomatopyrosis) je opredeljen kot pekoča bolečina v ustih brez vidnih bolezenskih sprememb na ustni sluznici. Bolnik poleg bolečin lahko toži tudi o spremembi okusa, vonja,  suhih ustih. Predvsem obolevajo ženske, običajno  med 55 in 60 letom starosti. Največkrat se pekoča bolečina pojavi na konici jezika. Pri bolnikih s protezami pa so pogosto prizadeti še trdo nebo, ustnice ter zobiščni nastavek. Redko se pojavi na lični sluznici, ustnem dnu ali žrelu.

Vzroki za nastanek so lokalni, sistemski in psihološki. Istočasno je lahko prisotnih več vzročnih faktorjev.

Lokalni: neustrezna proteza, alergično- toksična reakcija na material v protezi, kandidiaza, lokalno delovanje določenih sestavin hrane ( začinjena hrana!), kajenja in alkoholnih pijač. Kadar je vzrok bolečin v protezi, se le-ta pojavi na mestu stika s protezo ter se zmanjša ali izgine, če pacient proteze ne nosi.

Sistemski: klimakterij, diabetes, pomanjkanje vitaminov B kompleksa in mineralov ( železo, cink).

Psihološki: Zelo huda pekoča bolečina v ustih, katere jakost se čez dan ne spreminja, je lahko povezana z depresijo, anksioznostjo,kancerofobijo ali stresnim dogodkom v življenju.

Zdravljenje Zobozdravnik se bo z bolnikom  pogovoril in naredil  natančen pregled  ustne votline ter določil ustreznost protetičnih izdelkov. Po potrebi bo bolnika napotil v specialistično ambulanto.

več

pekoča bolečina v ustni votlini

Posted on January 26th, 2010 by admin  |  No Comments »

Afte

Afte so ena izmed najpogostejših bolezenskih sprememb ustne sluznice. Običajno se prvič pojavijo se v otroštvu ali v puberteti. Gre za zelo boleče plitve razjede na ustni sluznici, obdane z rdečim robom in pokrite z sivorumeno oblogo odmrlega tkiva. Napoveduje jih ostro omejena bolečina  kak dan ali dva pred njihovim nastankom, sluznica je na mestu, kjer kasneje nastane razjeda, rahlo izbočena. Največkrat se afte pojavijo na notranji strani ustnic, lic ter pod jezikom, redko na dlesni in nebu.

Za nastanek  je pomembna družinska nagnjenost do aft. Možni vzroki nastanka so številni: pomanjkanje železa/ vitamina B12/ folne kisline, virusna ali bakterijska infekcija, bolezni prebavil, poškodba sluznice, endokrinološke motnje , stres, alergija. Afte lahko nastanejo tudi kot posledica jemanja nekaterih zdravil. Aftam podobne spremembe se pojavijo tudi pri imunsko oslabljenih osebah( nevtropenija, AIDS).

Po velikosti ločimo majhne  in velike afte. Majhne afte so manjše od 1 centimetra, trajajo od 5-8 dni, celijo se brez brazgotin. Ponavljajo se v 1-5 mesečnih intervalih. Velika afta je večja od 1 cm, celjenje je daljše ( lahko tudi do 6 tednov), zelo globoke razjede lahko pustijo brazgotino.

Cilj zdravljenja je lajšanje bolečine  (lokalni anestetik), pospešitev celjenja ter preprečevanje sekundarne infekcije ( izpiranje z raztopino klorheksidina ali betadina).  Terapijo bo določil zobozdravnik, ki bo v primeru hujšega poteka bolezni pacienta lahko  napotil  tudi  na zdravljenje k specialistu za ustne bolezni.

Domači zdravnik: afte večkrat dnevno premažemo s propolisom ( alkoholni izvleček) . Pomagamo si lahko s paličico za čiščenje ušes, na katero nakapljamo propolis. Sicer je nanos precej pekoč, a naj bi postopek skrajšal čas zdravljenja. Pomagalo naj bi tudi spiranje ustne votline z žajbljevim poparkom.

več

zdravilne skrivnosti – afte

Posted on January 24th, 2010 by admin  |  No Comments »

Fluor in zobni karies, toksičnost fluora

Fluor je izjemno učinkovito sredstvo za preprečevanje zobne gnilobe. Raziskave so pokazale, da k zmanjšanju zobne gnilobe najbolj pripomore stalna nizka koncentracija fluora v ustni votlini ( v nasprotju s starejšimi ugotovitvami, kjer naj bi bil glavni učinek floura njegov vpliv na zgradbo razvijajoče se sklenine – torej  pred izrastjo zoba) . Ta t.i. topikalen  učinek pojasni učinek fluoriranih zobnih past( 25 %zmanjšanje prevalence zobnega kariesa), vodic, premazov ter pitja fluoridirane vode. Individualno izbiro  omogočata  fluoridirana sol  in mleko ( drugje v Evropi).  Fluor lahko dodajamo tudi v obliki kapljic, pastil ali tabletk (fluornatril tabletke).

Fluoriranje vode je zmanjšalo zobno gnilobo za 20-40% ( pri nas vode ne fluoriramo). Uporabo ustnih vodic priporočamo pri tistih, kjer je verjetnost nastanka kariesa močno povečana – ortodontski pacienti, pri pacientih po obsevanju glave in vratu ( propad žlez slinavk, posledično suha usta -kserostomija). V ordinacijah zobozdravniki uporabljajo posebne premaze  z večjo koncentracijo fluora. Obstajajo tudi geli z večjo koncentracijo (aminfluorid gel) fluora . Zobozdravnik lahko po presoji   gel pacientu tudi  predpiše,  uporablja pa se ga tudi v preventivni zobozdravstveni dejavnosti – želiranju zob otrok v šolah.

Delovanje

  • fluor lahko prepreči izgubo mineralov iz površine sklenine in pospešuje remineralizacijo
  • v  kolikor pride do reminalizacije sklenine v prisotnosti fluora, je  le-ta bolj odporna proti kariesu kot originalna sklenina
  • fluor vpliva tudi na ustne mikroorganizme ( zmanjšano izdelovanje kislin,  vpliva tudi  na metabolizem ogljikovih hidratov)

Zobna fluoroza Je posledica dolgotrajnega vnosa fluora v času razvoja zob. Mineralizacija stalnih zob poteka od rojstva do sedmega leta starosti, zato je prav v tem obdobju potrebna posebna pozornost pri doziranju fluora. Stopnja fluoroze je odvisna od koncentracije in trajanja izpostavljenosti fluoru. Takšna sklenina je na površini hrapava in ima kredast videz. Pri hujših oblikah je sklenina razbrazdana, lisasta, lahko tudi jamičasta, prizadeta področja pa se po izrasti zoba rjavo zabarvajo.

Toksičnost fluora : verjetna toksična doza 5 mgF/kg telesne teže; smrtna doza pa 30-60 mg F/kg telesne teže. Zobne paste vsebujejo običajno 1000-1500ppm fluora ( 1 mg F/g paste). Otroške zobne paste vsebujejo 400 ppm fluora ( 0.4 mg F/g paste.)

Torej , če 10 kg otrok poje celotno tubo ( 100 g zobna pasta) zobne paste za odrasle, je zaužil 100 mg F, kar znese 10 mg F/ kg ( toksična doza 5 mg F/ kg!)

Znaki in simptomi zastrupitve se pri zastrupitvi s fluorom razvijejo zelo hitro: slabost, pogosto bruhanje, prekomerno slinjenje, solzenje, izcedek iz nosu in ust, potenje, glavobol, driska, splošno slabo počutje. Pri potencialno smrtnih dozah je slika lahko zelo dramatična. Kako ukrepamo? Če ni prišlo do spontanega bruhanja, damo MLEKA kolikor ga le lahko in potem otroka hitro peljemo v bolnišnico, kjer bodo tudi nadaljno ukrepali.

več

fluor strup ali zdravilo

Posted on January 22nd, 2010 by admin  |  No Comments »

Poškodbe zob in obzobnih tkiv

Velja naj, da naj poškodbe  vedno pregleda zobozdravnik!

Te poškodbe so zelo pogoste, največkrat so prizadeti sprednji zobje ( posebej zgornji sekalci).  Inidenca poškodb je večja v obdobju od enega do treh let ter v obdobju od osmega do enajstega leta starosti.

Poškodbe delimo na poškodbe zob in poškodbe obzobnih tkiv. Lahko sta poškodovana hkrati zob(zobje) in obzobna tkiva. Poškodovan je lahko tudi zobiščni nastavek, del kosti v katerem je vsidran zob. Nemalokrat so poškodbam pridružene še poškodbe okolnih mehkih tkiv.

Pri približno polovici poškodb mlečnih zob pride  tudi do  manjših ali večjih motenj  v razvoju stalnih zob ( če je v času poškodbe prišlo do poškodbe zametka ).

Pri izbitju mlečnega zobka, zoba ne vstavimo nazaj. Speremo  usta s tekočo vodo, zaustavimo krvavitev s pritiskom preko gaze. Otroka peljemo k zobozdravniku.

Pri izbitju stalnega zoba, torej če celoten zob izpade iz kostnega ležišča, je najbolje zob nemudoma vstaviti nazaj na svoje mesto. Pri tem moramo zob držati za krono, nikakor pa ne za korenino. Če je zob močno umazan, ga na hitro speremo pod tekočo vodo. Zavedati se moramo, da so na korenini občutljive celice, ki so zelo pomembne za vrast zoba v kost.

V kolikor vstavitev zoba  ni mogoča, zob takoj položimo v mleko ali pa naj ga ima otrok kar v ustih med zobmi in licem oz. pod jezikom, da ga obliva slina ( seveda če ni nevarnosti da otrok zob pogoltnil).  Nato čimprej poiščemo zobozdravniško pomoč.

Pri zlomu zobne krone,  lahko zobozdravnik košček zoba enostavno prilepi nazaj ( košček shranite v čisti vodi, da se ne izsuši) ali pa zob dogradi.

več

poškodbe zob pri otrocih

Posted on January 8th, 2010 by admin  |  No Comments »